Ure Rolex so ure, ki si jih ne more privoščiti ravno vsak

Na trgu je kar nekaj stvari, ki niso za vsak žep, tako si tudi ure Rolex ne more privoščiti ravno vsak. Sam, ko sem bil še majhen, sem vedno videl dedka, kako je zjutraj dal na roko svojo uro in jo zvečer dal dol. Tega ni nikoli pozabil. Prav še danes imam ta spomin tako živ, kot bi se to dogajalo danes. Že takrat mi je dedek včasih rekel, da bo ta ura Rolex moja, ko ga ne bo več, ampak takrat sem bila bolj jezen, kot pa vesel, kajti teh besed nisem hotel poslušati, da njega ne bo več.

Mogoče je on premišljeval, da mi je vseeno za uro Rolex, jaz pa sem razmišljal čisto drugače, hotel sem, da to uro nosi on še vrsto let. Pa je res prišel čas, ko sem se jaz zavedal vrednosti ure Rolex in jo tudi dobil. To je bil zelo težek trenutek, ker nisem vedel, kako naj odreagiram. Imel sem polno jeze, kajti dedka ni bilo več, imel sem samo njegov spomin in te ure Rolex nisem hotel dati nikomur. Zame je bila vredna še enkrat več, kot pa je dejansko bila. 

Včasih ljudje cenimo stvari iz čisto drugačnega vzroka, kot pa jo drugi. Tako so zame ure Rolex res dobre ure in tukaj se tudi ustavi. Kajti če ne bi dobil ure Rolex po mojem dedku, mogoče ne bi nikoli takšne ure držal v rokah in imela je posebno vrednost, ker je bila njegova. 

Priznam, da jo zelo težko nosim, ker ima zame preveliko težo, vedno, ko jo skušam dati na roko, postanem žalosten in ure Rolex enostavno ne morem nositi, ker ima preveč težko zgodovino. Raje jo imam spravljeno na posebnem mestu in tako vem, kakšno vrednost imam. 

Ali ste vedeli, da je karitejevo maslo le eden izmed produktov karitejevega drevesa?

Na spletu lahko zasledimo veliko kozmetičnih produktov, ki vsebujejo karitejevo maslo, a malo informacij kako do njega pridemo. Odločila sem se, da raziščem njegov izvor oziroma kako ga pridelujejo. Prebrala sem, da plodovi rastejo na karitejevem drevesu v Afriki. Da pridobimo karitejevo maslo v obliki, ki ga poznamo, pa je potrebnega veliko ročnega dela. 

Plodove najprej ročno oberejo, nato jih položijo na sonce in počakajo, da se na soncu posušijo. Lupino nato odstranijo in zdrobijo sredico. Jedra plodov sušijo še enkrat in kasneje pražijo na ognju. Barva, ki ga karitejevo maslo dobi, je odvisna od časa praženja plodov. Vse informacije, ki sem jih dobivala so mi bile zelo zanimive. Zasledila sem, da poleg že znanih pozitivnih lastnosti, ki jih nudi karitejevo maslo, dele drevesa uporabljajo še za vrsto drugih stvari. 

Afričani uporabljajo vse dele drevesa:

  • Lubje
  • Smolo
  • Plodove

Smola se uporablja kot naravno lepilo, olje uporabljajo v kuhinji, ostale dele drevesa pa tudi za krpanje lukenj v hiškah. Danes karitejevo maslo najdemo po celem svetu. Zelo se uporablja kot mazilo za ustnice, saj to le-te pozimi najbolj razpokane. Ena od pozitivnih lastnosti, ki ga ima karitejevo maslo je, da je brez okusa in vonja. Zato ga številni proizvajalci kozmetike dodajajo svojim izdelkom, brez da bi jim spremenili barvo ali vonj.

Za tem, ko sem prebirala številne informacije o tem zanimivem produktu, sem bila presenečena kako versatilen je. Z navdušenjem sem o tem pripovedovala tudi svojim kolegom. Noben od njih ni vedel, da se lahko uporabljajo tudi drugi deli drevesa. Sami so začeli brskati po spletu, saj so želeli izvedeti še več. Eden od njih je zasledil recept kako pripraviti balzam za ustnice. Vseboval je le nekaj sestavin, med njimi pa seveda karitejevo maslo, katero je bilo glavna sestavina. Prosila sem ga, naj recept deli z mano, saj sem ga želela poskusiti. 

Kupila sem si prekrasno stanovanje v centru Ljubljane

Celo svoje življenje sem živela na podeželju in to leto sem naredila drastično spremembo in se odločila, da prodam svojo hišo in se preselim v stanovanje. Sprva o teh planih nisem povedala nikomur, čeprav sem imela dva sina. Onadva sta si ustvarila družine drugje, nihče ni želel ostati doma, zato tudi nimata nobene besede pri tem, če bom jaz vse skupaj prodala.

Vseeno mi je bilo težko povedati, kajti zavedala sem se, da je to njihov dom in da sigurno ne bosta sprejela te novice dobro. Tako je tudi bilo. Ko sem povedala da imam že nagledano stanovanje v Ljubljani, ker si od nekdaj želim živeti v centru Ljubljani in da bom zato prodala hišo, sta me oba debelo gledala. Mislila sta, da se šalim, pa sem jima lepo razložila, da sem sedaj že nekaj časa živela sama in da sem preveč osamljena.

V mestu mi bo lepše, ne bom tako sama, poiskala si bom določene aktivnosti in spoznala nove ljudi. Tukaj, ko živim sedaj, je podeželje in nimam možnosti, da spoznam nove ljudi, da se vpišem v krožke. Sedaj sem bila še neodvisna in želela sem si živeti drugače. Dnevi na podeželju so zame, sedaj ko sem živela sama, bili preveč turobni. Tisti hitro klic sinov za pet minut mi ni spremenilo mojega dolgega dneva.

En sin je na koncu razumel, drugi pa ni hotel niti slišati. Nisem se obremenjevala, ker sta oba živela, tako kot sta si želela, ne vem, zakaj potem ne bi živela tako tudi jaz.

Odločitev je padla, sedaj živim v novem stanovanju sredi Ljubljane in spet se počutim živa!

Ko ti opornice za koleno omogočajo, da lahko ponovno tečeš

Ste tudi vi že kdaj doživeli, da zaradi poškodbe niste mogli več na svoj trening? No, pri meni so prišle prav opornice za koleno, edini problem, ki sem ga jaz videla, je bila ta, da sem predolgo čakala. 

Enkrat sem šla z mojim velikih psom na sprehod in čisto nepričakovano se je zgodilo to, da je priletel do mene in namesto da bi se ustavil, se je zaletel moje koleno. Tako je sem začutila, da to ni bilo nedolžno, a sem le mislila, da bo bolečina že jutri popustila. Žal ni bilo tako, moje koleno mi je občasno zatekalo in me bolelo. Ker sem bila navajena na jutranji tek, sem tega seveda morala opustiti, kaj mi je bilo, da se nisem spomnila na opornice za koleno, ampak sem popolnoma prenehala teči. 

Tako so tekli dnevi in meseci, ko se jaz nisem več gibala. Moje telo je postalo neokretno, zredila sem se par kilogramov in zaplavala sem v to, da sem sedela v ambulanti in jamrala pri zdravniku, da me vse boli. Sprva sem se osredotočila na bolečino v kolenu, namesto da bi šla po opornice za koleno, si jih dala gor in začela teči. To bi bila najboljša rešitev. 

Ne jaz sem hodila do zdravnika zaradi različnih bolečin:

  • Bolečin v kolenu,
  • Pod prsnim košem,
  • Bolečine v spodnjem delu hrbta.

En dan pa mi je počil film in svojemu telesu sem rekla stop!

To pa zato, ker mi zdravstvo ni prav nič pomagalo in sem ostala sama. Vse, kar sem lahko naredila, je bilo to, da sem začela početi stvari, ki so me včasih zaznamovale. Začela sem ponovno teči. Prvi dan po teku me je koleno zelo bolelo, ker še nisem imela opornice za koleno, sem si jih šla kupit in naslednji dan šla ponovno teč.

Obljubila sem si, da se bom s svojim telesom tako dolgo bojevala, da bom zmagala jaz. Tek je moje življenje in jaz bom tekla. Je pa res, da so mi opornice za koleno pomagale. Danes sem brez bolečin in spet živim polno življenje. 

Ali ste pozorni na dopustu, kakšna je vaša vzmetnica?

Moram priznati, da sem sama precej pozorna, na kakšni postelji bom spala, ko rezerviram prenočišče nekje v stanovanju ali hotelu. Ne vem zakaj, a vedno, ko pridem v sobo pogledam prvo to. Sedaj sem samska in lažje spim, prej ko sem imela partnerja, pa me je morilo čisto vse.

Najbolj mi je partner zameril enkrat, ko sem takoj, ko sva prišla na recepcijo vprašala, ali je vzmetnica v sobi nova in dobra, tega ni nikoli pozabil. Takrat sva šla dopust prvič skupaj. Ko sva odšla proti sobi, me je vprašal, zakaj sem to vprašala in rekel, da to ni bilo lepo. Kako ni bilo lepo, sem premišljevala, saj jaz lahko vprašam, kakšna bo moja vzmetnica na kateri bom spala. On pa je še vseeno vztrajal, da to ni bilo lepo, ker enostavno tega receptor niti ne ve. Pa saj bi lahko sama vedela, da vzmetnica v hotelu ni ravno dobra in kvalitetna.

Takrat mi je rekel, da bi morala biti tiho in sama v sobi preveriti, kakšna je vzmetnica, ker bi itak bilo vseeno. Tako pa sem spravila v dilemo receptorja. Še čudno, da ga nisi vprašala, koliko je stara vzmetnica v sobi, mi je rekel. Tisto noč nisem dobro spala, ker sva itak bila na pol skregana, ker se nikakor nisva razumela. Jaz vem, da imam problem glede spanja in tukaj ne morem pomagati, meni ogromno pomeni dobra vzmetnica, ker potem je moj spanec saj malo boljši. Ko sva drugi dan pozabila na ta pogovor, sem tudi boljše spala. Tako kasneje nisem nikoli več omenjala, kakšna je vzmetnica, ko sem bila z njim, ker ni imelo smisla. Sedaj, ko sem samska pa to preverim že prej, predenj rezerviram prenočišče in po navadi hodim v nove in prenovljene hotele, kjer je vzmetnica še sigurno dobra in zaležana.…

Ortodont včasih strah in trepet, danes modni stil

Spominjam se, ko je nekdo včasih nosil aparat za zobe je to bilo nekaj strašnega, prav nič prijetnega in ortodont je bil za vse strah in trepet. Če so ti kot otroku rekli, da moraš nositi aparat za zobe, je to bilo nekaj strašnega, danes pa ni več tako. No vseeno še verjamem, da otroci nimajo radi aparata za zobe, pa jim lahko starši še kako govorijo, da je danes to modni stil in da bodo popularni, ker nosijo aparat za zobe.

Mogoče potem, ko so starejši, pride to bolj v poštev, ne moreš pa ti reči majhnemu otroku, sedaj ti bo ortodont dal aparat za zobe in pričakovati, da bo otrok vesel. Pri starejših pa je danes drugače. Že marsikatero žensko sem srečala, ki je nosila aparat za zobe, pa nikoli nisem videla, da bi bilo z njenimi zobmi kaj tako narobe. Jaz imam bradico naprej, pa me nihče ne bo prepričal, da naj nosim aparat za zobe, ker mi je to enostavno grozno. Ne vem, kaj vidijo drugi na tem lepega.

Če si v srednjih letih, se ti je čeljust že tako izoblikovala in če sedaj res ni nekaj hudi narobe, potem jaz ne bi nosila aparata za zobe. Vendar ortodont je danes popularen ravno zaradi tega, ker je aparat za zobe postal modna muha. Jaz takšne modne muhe ne potrebujem.

Moj prijatelj je bil eden izmed redkih, ki je rekel, da mora nujno nositi aparat za zobe, ker drugače bo imel z leti hude težave pri ugrizu. Povedal mi je, da je srečen, ker ortodont obstaja, vendar da komaj čaka, da se aparata za zobe reši, ker ga enostavno preveč moti in nanj ne more navaditi. Drugi pa spet rečejo, da je nošnja aparata za zobe čisto preprosta. Vsak ima svoje izkušnje.

Je pa res, da je danes ortodont veliko bolj obiskan, kot pa je bil včasih, ko sem bil jaz mlajša. Jaz bi ga potrebovala, vendar sem se odločila, da aparata ne bom nosila.

Odlične ortodontske storitve vam nudijo pri www.happymed.si.…

Deteljni v pecivu, ki sem ga jedla na praznovanju

Ko gremo, na kakšno praznovanje po navadi ne jem prav nič sladkega, ker me potem boli trebuh, tako sem mislila tudi tokrat. Pritegnilo pa je eno pecivo, v katerem so bili dateljni, ker jih sicer nisem imela rada, pa sem hotela poskusiti, kako pridejo, če jih ješ skupaj s sladico.

Nisem mogla verjeti, kako dobro je bilo to pecivo, kar malo mi je bilo nerodno, ker sem pojedla skoraj vsega sama, nisem mogla nehati, tako sveže je delovalo in hkrati sem se zavedala, kako so dateljni zdravi. To pa je bil moj večer. Ker sem vedela, da kar je bilo postreženo ta kmečki turizem pripravi sam, sem se odločila, da bom vprašala lastnika, ali mi lahko priskrbi recept. Lasnik je bil res prijazni možakar, in ko sem mu povedala za pecivo, mi je pripeljal ženo, da mi je ona povedala, kako se naredi to pecivo, v katerem so dateljni, ker sem si ga želela pripraviti doma.

Malo sem bila skeptična, da bi lahko to bilo nesramno od mene, ker se recepti ne izdajajo in bi mi gospa iz vljudnosti povedala recept. Vprašala sem jo zelo odkrito, da se zavedam, da je to verjetno njihov recept in da bi bila hvaležna, če bi mi ga izdala in da ga ne bom povedala naprej. Povedala sem ji, da mi drugače dateljni niso všeč, ampak v tej sladici so mi pa super in ker vem, kako so zdravi, bi si želela kdaj takšno sladico pripraviti tudi sama doma. Gospa mi je povedala, da sedaj nima časa, ker mora delati, da pa se lahko jutri oglasim na kavici in mi bo pripravila recept. Prijazna gospa, ni kaj.

Drugi dan sem se pripeljala po recept, da bodo dateljni končno tudi v moji kuhinji. Gospa je imela že pripravljenega, vseeno pa mi je vse lepo razložila in še častila kavico. Jaz pa sem potem odhitela domov, ker so me doma že čakali dateljni, da jih pripravim v sladici.…

Prvi nedrček za mojo hčerko

Pri otrocih so vedno novi in novi izzivi. Tako z leti prideta vedno novi, tokrat je bil pri hčerki izziv, ker si je želela prvi nedrček in ji je bilo nerodno to povedati meni. Čisto nepričakovano sem videla, kako je poskusila moj nedrček, ki ji je bil sicer prevelik. Hitro sem se obrnila in odšla stran od njene sobe, da me ne bi videla. 

Kar nekaj časa sem premišljevala, kako bi načela temo, če potrebuje nedrček, potem pa sem se odločila, da ko ji prinesem spodnje perilo v sobo, da jo kar neposredno vprašam, ali si mogoče že želi imeti nedrček in ji povem, da je to za njena leta, nekaj čisto normalnega. Hčerka je bila vesela, da sem jo vprašala, nato pa sem predlagala, da ga greva kupit skupaj, ker le tako si bom lahko izbrala pravilnega.

Bila je vesela in v trgovini, ki kateri sva bili, ni imela nič proti, ko sem ji svetovala, kateri nedrčki so po moje najboljši zanjo. Poslušala je mene. Tako je v garderobi poskusila kar nekaj nedrčkov in kupila sem ji kar tri, tako da jih bo imela dovolj za enkrat. Ko sva odhajali iz trgovine, pa sem ji rekla, da če bo želela še kakšnega, naj mi pove in bova šli kupit. Lepo sem to izpeljala, prvi nedrček pri hčerkah je lahko kočljiva tema, pri moji hčerki ni bila, je pa res, da sva vedno imeli odkrit pogovor in sva se vedno pogovarjali o vseh stvareh, tako sem jo navadila.

Sedaj ima svoj prvi nedrček, vem koliko to puncam pomeni, saj sem sama tudi enkrat bila punca, ki je potrebovala svoj prvi nedrček in me mama ni nikoli vprašala kakšnega bi imela, ampak mi je kar enega dala. Jaz vem, da to ni prav, moja hčerka ima sedaj prave velikosti nedrček in takšne oblike, kot ga mlade punce nosijo.

Kemoterapija mi je odprla vrata v novo življenje

Zavedam se, bolezen je napredovala in kemoterapija je neizogibna. Spomnim se, kako sem z nekoliko sklonjeno glavo odšla iz ambulante, polne ljudi, ki jih pestijo verjetno podobne težave. Oh, če bi vedela, da bo kemoterapija v meni vzbudila samo najboljše in da bo popolnoma spremenila moje življenje, bi se zanjo lažje odločila, predvsem pa veliko bolj zgodaj.

Petki so bili kar naenkrat rezervirani za kemoterapijo, kar je pomenilo, da bom druženje in pitje kave s prijateljicami morala prestaviti na začetek tedna. Nekoliko slabovoljna sem dvignila telefon, zavrtela številke prijateljic in jih obvestila o nastali težavi. Seveda smo čvekale tako dolgo, da sem na čakajočega taxista pred hišo, skoraj čisto pozabila. Sicer ne vem, kaj mi je bilo tisti dan, a počutila sem se tako prazno. Želela sem si, da bi ob sebi imela nekoga, ki bi me znal nasmejati v tej nič kaj prijetni situaciji, v kateri sem se znašla. Pa saj mi ne boste verjeli! Z mislimi sem priklicala najbolj duhovito osebo, kar jih poznam. Še dandanes se moja najboljša prijateljica Mari rada pošali in pravi, da je mojo osamljenost in stisko tistega dne zavohala že na daleč. Težko rečem, kaj točno me je pri njej tako fasciniralo, saj se je tudi sama prebijala skozi težke trenutke kemoterapije, vendar sva skupaj zmogli prav vse. Petkova kemoterapija je na obe delovala zelo pozitivno. Poskrbeli sva, da je kemoterapija v nama vzbudila samo srečo in hvaležnost. Zakaj hvaležnost? Hvaležni sva, da nama je zdravljenje omogočilo ponovno izoblikovanje osebnosti in uresničitev v preteklosti zanemarjenih sanj in želja. 

Ob besedi kemoterapija se vsak malce ustraši, saj ima beseda nekoliko negativen prizvok. Vse to so neki predsodki, ki jih v svojih glavah ustvarimo zaradi besed in izkušenj drugih ljudi. Veste, včasih je dobro, da se vaša hišica iz kart podre, saj vas bo le to spodbudilo, da boste začeli graditi na novo.

Zimski moški čevlji za vsak dan

Moj mož ima vedno problem izbrati dobre nove čevlje. Nikoli se nisem želela vtikati, ko se je odločil, da si bo kupil nove čevlje, dokler nisem videla, da niti eni moški čevlji pri njemu niso v redu. Vedno si kupi napačne. Tokrat pa sem mu rekla, da bom šla zraven, ko si bo izbiral moške čevlje, ker želim, da si izbere dobre in kvalitetne v katerih bo udobno hodil.

Jaz vem, kje je problem, on bi rad ene moške čevlje nosil vsak dan, to pa nekako ne gre, ne morejo biti eni moški čevlji za vse priložnosti. Kajti ne moreš imeti enih čevljev, za v službo, v privatnem času, v dežju in soncu. Bolj, kot sem mu hotela povedati, da potrebuje dvojne čevlje, bolj je on govoril, da potrebuje samo ene. Tako dolgo so se zadeve vlekle, da sem jaz enostavno preko spleta naročila dvojne čevlje za njega. Ja, nekdo bi rekel, da to ni fer, ker bi si jih moral izbrati sam. Sama sem približno vedela, kateri moški čevlji so njemu všeč, tako da mi ni bilo težko izbrati. Seveda me ne malo skrbelo, vendar danes se lahko vse vrne nazaj, tako sem si mislila, da pa bom mogoče imela srečo, da mu bodo katere le lepe.

Ne boste verjeli, ko so prišli moški čevlji sva bila ravno oba doma. Malo je čudno pogledal, ker sem ravno plačevala, potem pa je kar hitro videl, da sem naročila čevlje. Bila sem presenečena, ker ni nič rekel, le obul jih je in rekel, da sem to naredila čisto prav, ker res ne ve, kdaj bi on šel po njih, a čevljev ni imel. 

Oboji moški čevlji so mu bili lepi in tudi prav, prvič je imel čez zimo prave čevlje, da ga ni zeblo v nogo, da ga niso tiščali, tako je končno imel sproščen in topel korak.