Enodnevni izleti za ustvarjanje prelepih spominov

Vedno, ko smo šli na izlete, sem po navadi tako uživala v samem dnevu, da sem pozabila slikati, čeprav sem videla, da se ogromno ljudi slika, da ustvarjajo spomine in različni enodnevni izleti so idealni za to. Tako sem se odločila, da moram to popraviti, ker mi bo kasneje žal, saj ne bom imela slik, katere bi v kasnejših letih z veseljem pogledala.

Sedaj so naši enodnevni izleti malo drugačni, predvsem zato, ker jaz težim z slikanjem. Priznam, da nisem človek, ki se rada slika in tudi ne človek, ki rad slika, tako mi je to bilo, kar malo v breme. Jaz rada uživam dan, pozabim na vso to tehnologijo, lahko rečem, da mi gredo včasih tisti, ki neprestano slikajo, kar malce na živce. Sedaj slikam tudi jaz, vendar ne skozi, samo takrat, ko pridemo na cilj, ali ko po poti vidimo ali doživimo kaj lepega. In res mi je lepo, ko potem zvečer pogledam te slike in vidim, kako zelo smo se imeli lepo in kako lepe kraje smo obiskali, enodnevni izleti so zadetek v polno. 

Vse bolj so popularni enodnevni izleti, ker se nam ni več težko peljati iz enega kraja Slovenije na drugi, naša Slovenija pa je res prelepa in krajev je toliko, da vsak vikend lahko doživite nekaj novega. Vikendi in enodnevni izleti dobesedno pašejo skupaj, so najboljši, ker imaš čas, nikamor se ti ne mudi, lahko se sprostiš in uživaš. Naš pogoj za izlete pa je takšen, da gremo vedno v naravo, pri nas ne pridejo v poštev, galerije, kino, razstave, ali kakršni koli zaprti prostori, vedno je naš cilj narava. Do sedaj smo obiskali že vse regije, le Prekmurja še ne, tako, če se malo pošalim, še nimamo slik iz Prekmurja. Naslednji enodnevni izleti bodo tako verjetno Prekmurje, vendar se moram še prej pozanimati, kaj lepega nas čaka v teh krajih, da obiščemo tiste znane in posebne lokacije.

Spomladanski izleti in Pokljuka

Z možem sva že oba v pokoju in celo življenje, tudi ko ni bilo časa, sva si vzela čas za hribe, tako je bila med najinimi najljubšimi destinacijami Pokljuka, vedno sva jo obiskovala, kadarkoli nama je čas konec tedna ali za vikend dopuščal, sedaj ko pa sva oba v penziji pa je Pokljuka kraj, kamor greva sigurno štirikrat na mesec.

Posebej so nama lepi pohodi spomladi, ko se vse prebuja in opazujeva v miru naravo, prišel je čas samo za naju, nikamor se nama ne mudi, nihče naju ne moti, resnično si lahko vzameva toliko časa, kot si želiva. Tako je Pokljuka najin idealen spomladanski pohod. Večkrat sva se že vprašala, če se bova naveličala te iste poti, pa nama niti na kraj pameti ne pride, da bi to pot zamenjala za novo. Tudi drugam greva ,vendar Pokljuka vedno ostaja med najlepšimi potmi. Včasih, ko kaj pride vmes in nekaj časa ne moreva na pohod, komaj čakava, da spet greva, kot da nama nekaj manjka, prav komaj čakava ta dan, da spet obujeva svojo pohodniško obutev in greva na pohod.

Nekdo bi si mislil, da verjetno stanujeva blizu Pokljuke, da vedno greva v te hribe, pa še zdaleč ni tako, živiva v Ljubljani, vendar za naju Pokljuka ni daleč stran. Še danes se spominjam, ko sva šla prvič v te hribe, bila sva še samo mlado zaljubljen par in takrat sva se imela prekrasno, čeprav skoraj brez denarja, vendar še lepše kot sedaj nekdo, ki ima polno denarnico.

Ta pohod je bil poln ljubezni, smeha, nevednosti, pričakovanja, kaj nama bo dala Pokljuka, eden do drugega sva bila prijazna, spoštljiva in to je bil nepozabni dan. Sigurno, da je prav zato ostala v lepem spominu. Niti enkrat se ne spomnim, da bi se kdaj imela slabo v hribih, ker sva oba enostavno vedela, da ni vredno pokvariti še tako lepega dneva, pa naj bi bila to Pokljuka ali pa kateri koli hrib.…