Ko gremo, na kakšno praznovanje po navadi ne jem prav nič sladkega, ker me potem boli trebuh, tako sem mislila tudi tokrat. Pritegnilo pa je eno pecivo, v katerem so bili dateljni, ker jih sicer nisem imela rada, pa sem hotela poskusiti, kako pridejo, če jih ješ skupaj s sladico.

Nisem mogla verjeti, kako dobro je bilo to pecivo, kar malo mi je bilo nerodno, ker sem pojedla skoraj vsega sama, nisem mogla nehati, tako sveže je delovalo in hkrati sem se zavedala, kako so dateljni zdravi. To pa je bil moj večer. Ker sem vedela, da kar je bilo postreženo ta kmečki turizem pripravi sam, sem se odločila, da bom vprašala lastnika, ali mi lahko priskrbi recept. Lasnik je bil res prijazni možakar, in ko sem mu povedala za pecivo, mi je pripeljal ženo, da mi je ona povedala, kako se naredi to pecivo, v katerem so dateljni, ker sem si ga želela pripraviti doma.

Malo sem bila skeptična, da bi lahko to bilo nesramno od mene, ker se recepti ne izdajajo in bi mi gospa iz vljudnosti povedala recept. Vprašala sem jo zelo odkrito, da se zavedam, da je to verjetno njihov recept in da bi bila hvaležna, če bi mi ga izdala in da ga ne bom povedala naprej. Povedala sem ji, da mi drugače dateljni niso všeč, ampak v tej sladici so mi pa super in ker vem, kako so zdravi, bi si želela kdaj takšno sladico pripraviti tudi sama doma. Gospa mi je povedala, da sedaj nima časa, ker mora delati, da pa se lahko jutri oglasim na kavici in mi bo pripravila recept. Prijazna gospa, ni kaj.

Drugi dan sem se pripeljala po recept, da bodo dateljni končno tudi v moji kuhinji. Gospa je imela že pripravljenega, vseeno pa mi je vse lepo razložila in še častila kavico. Jaz pa sem potem odhitela domov, ker so me doma že čakali dateljni, da jih pripravim v sladici.…