Nekaj časa nisem polagala pozornosti, da je nekaj narobe z mojo prebavo in prebavnim traktom, dokler me ni mučila zaprtost, driska, napenjanje, plini, vse to se je izmenjevalo in povzročalo bolečine. Začela sem se bati za svoje zdravje in obiskala zdravnika. Dobila sem napotnico za kolonoskopijo, izvidi so bili v redu, a bolečine se niso nehale. Še enkrat sem obiskala zdravnika in mu povedala za svoje težave, da se mi pojavlja driska, zaprtost, bolečine, napihnjen trebuh. Zdravnik mi ni vedel pomagati, dal me je še na pregled blata in ker je tudi blato bilo ok, nisem hotela več tečnariti in sem se odločila, da temu naredim sama konec.
Vse bolj ko sem prebirala, vse bolj je nakazovalo, da so moje težave povezane z razdražljivim črevesjem, takrat sem bila jezna, da mi to ni znal povedati zdravnik, ali saj opozoriti, da pa bi lahko bilo to. Tisti dva dni predenj sem začela dieto z prehrano, me je matrala zaprtost, že po dveh dneh sem čutila spremembo, ker nisem več imela tako napihnjenega trebuha in manj vetrov, vedela sem da delam prav. Ker sem slutila, da bi lahko to bilo to in da po navadi razdražljivo črevesje ji nevarno in ne vodi v resnejše bolezni, sem se dobesedno oddahnila. Ni me bilo več strah, ko sem to prebrala, prebava se je počasi urejala, zaprtost je minila.
Nisem imela več tako močnih bolečin in zgodilo se je še nekaj na kar sploh nisem bila pozorna, nisem bila več utrujena. Kako sem bila po jutrih srečna, ko sem šla na wc in ugotovila, da je tudi zaprtost bila s tem povezana, počasi so se stvari umirile, morala sem zelo paziti na prehrano, če sem se prekršila, sem to kaj hitro začutila, ali se je zaprtost vrnila, ali pa so se začele spet bolečine, ki mi niso dale mirne noči.