Olje izhaja iz rastline oljka, ki je avtohtona rastlina Sredozemlja. Na Slovenskem pa uspeva v Primorski regiji, natančneje v Istri. Za časa Grkov v antiki se je oljka uveljavila za blagoslovljeno oz. sveto drevo, kajti naj bi sam nastanek oljčnega drevesa bil povezan z boginjo Ateno, rimsko Minervo, ki je v boju z bogom Pozejdonom za oblast Aten, ljudstvo podarila imenitno darilo – oljko. Grško prebivalstvo je oljko vzljubilo in so jo začeli upodabljati povsod, tudi upodobitve njihovih herojev in zmagovalcev so takšne, da so na glavi nosili vence iz oljčnih vej. Iz oljčnega drevesa so začeli najkasneje v antiki stiskati oljčno olje, ki je bilo tako cenjeno, da ga je zmagovalec olimpijskih iger prejel kot nagrado v amfori. Rimljani so nadaljevali s to tradicijo in posledično je v krščanstvu oljčno olje uspelo pridobiti naziv sveto olje. Krščanska cerkev ga tradicionalno tako uporablja pri krstih, maziljenju obolelih in minulih ter ob posvetitvah duhovnikov.
Danes se ga vedno pogosteje uporablja v kulinariki za zdravo cvrtje hrane in ali pri pripravi testa za pico, ki jo po pečenju še dodatno prelijejo z oljčnim oljem. Zaradi svojega zdravilnega učinka se oljčno olje priporoča za cvrtje tako rdečega mesa kot rib, pa tudi za praženje različnih vrst zelenjave. Če se ga pije, ima odvajalni učinek, zato je odlično za tiste, ki se srečujejo z zaprtostjo. Uživamo ga lahko na žlico ali pa v jedeh, kot na primer šopska solata prelita z oljčnim oljem ali celo priljubljene testenine z genovese omako. Veliko starejših ljudi ga vsako jutro na tešče uživa, saj naj bi želodec pripravilo na prebavljanje. Nekateri pa z njim pripravljajo macerat. Gre za oljčno olje pomešano z izvlečki zdravilnih rastlin. Uporablja se ga za kot terapevtsko mazilo za masažo.
…