Včasih sem jezna sama nase, ker nikoli in res nikoli nisem bila zadovoljna sama z seboj, leta so tekla, jaz pa sem komplicirala in bila vedno preveč stroga do sebe. Zdaj vem, da sem bila lepa, danes imam botox in sem še lepša, a kaj ko sem zamudila vsa ta mlada leta, ko sem se obremenjevala z svojo lepoto.
Ne vem kdo mi je vcepil, da nisem lepa ,vedno sem bila prikupna, nežna in lepa punca in danes mi je še kako žal, da teg nisem vedela. Leta so tekla in nastale so prve gube, jaz pa sem si dala botox, pa ne zato, ker bi me to tako zelo motilo, prestopila sem preko same sebe in začela na polno živeti.
Moji dnevi so bili takšni, da če se je ponudila priložnost sem jo zagrabila, ker sem vedela, koliko let sem že izgubila. Tako sem videla, da se staram in da bi mi botox prišel prav. Zakaj pa ne?
Ja, zelo sem se spremenila, če bi še vedno bila tista neopazna punčka, danes ne bi doživela toliko stvari. Kako sem hvaležna, da sem se še pravi čas zbudila in da danes živim na polno. Ko mi kaj ne odgovarja na mojem telesu si popravim in tako je prišel tudi botox, ki me naredi še lepšo. Nikoli mi ni bilo žal, da sem si dala botox in še si ga bom dala.
Zdaj imam v planih, da si naredim moje ustnice bolj privlačne in jih malček poudarim, tako bom spet poskusila nekaj novega in verjamem da ta botox ne bo zadnji. Kako lepo je življenje, če se odpremo, pomislimo nase in nas okolica in ljudje ne morejo ganiti, da nas mnenje okolice na zanima, kajti če bi mene zanimalo mnenje okoli, jaz še danes nebi imela botox, ki je skril moje gubice in naredil ustnice bolj lepe. Vsak nov pogled zjutraj v ogledalo je lep, ker vidim sebe zadovoljno.…