Pozno zvečer sem se odpravila ven in družbo mi je delala ročna svetilka, da sem uredila še nekaj. Zunaj je že tema in jaz sem se šele sedaj spomnila, da moram nekaj pospraviti zunaj, ker drugače delavci jutri ne bodo mogli takoj zjutraj začeti dela. Če bi bil vikend niti ne bi bil problem. Ampak, ker moram zjutraj zgodaj vstati in tako iti od doma mi ne bi uspelo. Da bi pa toliko prej vstajala, mi pa tudi ni ravno najbolj prijetna misel.

Ko mi je ročna svetilka, svetila nad tiste kartone, ki jih moram preložiti, sem ugotovila, da sem si res po nepotrebnem dala dodatno delo, ker tega nisem storila čez dan. Ampak bilo je, kar je bilo in čakalo me je nehvaležno delo. Nekako sem se znašla in uspela urediti, da se je ročna svetilka, lahko namestila nekam, da mi je ni bilo treba imeti v roki. Zelo težko bi namreč to naredila, če bi imela le eno roko prosto. Tako sem imela pa na srečo obe roki prosti in je bilo delo vseeno malce lažje. Tistih kartonov je bilo tam čisti preveč, ampak sem jih morala nujno pospraviti nekaj na varno, ker jih potrebujem čiste. Če bi delavci to sami delali vprašanje, če bi jih dobila takšne, kot jih potrebujem.

V roku pol ure sem imela končno vse pospravljeno in ročna svetilka, se je lahko pospravila, da grem lahko nazaj v hišo in se počasi odpravim spat. Imela sem še kar precej stvari, da jih pripravim za jutri in na srečo sem imela še dovolj časa, da to uredim in grem pravočasno spat. Če grem spat po polnoči, je skoraj nemogoče, da se naspim do šestih zjutraj, tako kot se moram.

Ko sem prispela v hišo, sem se na srečo tudi spomnila, da gre ročna svetilka, v poseben predal, da je ne bom iskala, ko jo bom ponovno potrebovala.

…